Elena Ferrante je vzdevek italijanske pisateljice, ki si kljub izjemni mednarodni odmevnosti (njena dela se prevajajo v 40 jezikov) in pravcatemu valu 'ferrantemanije' želi ostati neznana.
V pismu založniku, ki ga je priložila svojemu prvemu rokopisu, je zapisala: »Verjamem, da knjige, potem ko so enkrat napisane, ne potrebujejo več svojega avtorja.«
Verjetno se je rodila v Neaplju oziroma njegovi bližini. Najbrž je bila nekoč poročena, morda je živela v Grčiji, zdi se, da je mati. Je nemara res profesorica primerjalne književnosti in prevajalka iz nemščine, ki črpa iz lastne bogate osebne in profesionalne življenjske zgodbe, kot je razkril vsiljivi italijanski novinar?
Vse to so ugibanja, zato naj nam zadošča njeno pisanje.
Slovenske bralce je najprej navdušila s pretresljivim romanom Dnevi zavrženosti, nato pa še s slavnim Neapeljskim ciklom, v katerem so izšli štirje romani: Genialna prijateljica, O novem priimku, O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo ter O izgubljeni deklici. Preberete lahko tudi njene romane Zlagano življenje odraslih in najnovejšega v slovenskem prevodu, Izgubljeno hči.
