Zakaj sem izbral/-a Mladinsko knjigo?

V prvi vrsti zaradi moje urednice Urške Kaloper, saj je najino sodelovanje preraslo v prijateljstvo. In čeprav ne mešam rada prijateljstva z delom, je z njo to mogoče, saj je izjemno profesionalna, natančna, predana, sposobna, inteligentna in obenem prijazna.

Pomembno se mi zdi, da se od urednice kaj novega naučim, da me opozori na določene stvari, obenem pa mi prisluhne. Ker pišem knjige, ki so zelo osebne, je zame bistvenega pomena, da delam z urednico, ki ji lahko zaupam. In za to sem Urški neskončno hvaležna.

Izdati knjigo pri Mladinski knjigi je zame še vedno privilegij – ker vem, da so merila visoka in se je treba potruditi, da je rokopis uvrščen v program. 

Vse skupaj pa ne bi bilo mogoče, če ne bi nekega vročega poletnega dne pred skoraj desetimi leti poslala rokopis svojega prvenca in pričakovala, da bom čez nekaj tednov dobila odgovor v stilu: "Zahvaljujemo se vam za poslan rokopis, a žal ...". Vendar se to ni zgodilo: še isti dan, čez nekaj ur, sem namreč prejela odgovor izjemne urednice Nele Malečkar, ki je v knjigi prepoznala potencial in me povezala z Urško.

Zakaj ostajam?

Mladinska knjiga so zame ljudje – in že zaradi samega potovanja, kjer sem imela krasne sopotnice, bi zadevo z veseljem ponovila.