Ifigenija Simonović (1953) je pesnica, pisateljica, esejistka in lončarka.
Leta 1977 je diplomirala iz primerjalne književnosti in slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1985 pa iz lončarstva na Harow School of Art and Design. Do leta 1980 je objavljala s priimkom Zagoričnik.
Piše za odrasle in za otroke. Izdala je štiri pesniške zbirke za odrasle, Postopna razbremenitev, Te pesmi, Drevesa so se takrat premikala in sem pomešala njihova imena, Krogi in vprašanja, in pesniško knjižico za otroke z naslovom Kaj je kdo rekel in česa kdo ni. Peta pesniška zbirka Kaj je v kamnu je nastala v času, ko se je pesnica pričela ukvarjati tudi s prozo in pravljicami za otroke.
V poeziji za odrasle prevladujejo teme, kot so: eros, čutna ekstaza in doživljajski svet mlade ženske. Pesniška zbirka Kaj je v kamnu je polna dinamične energije spreminjanja, sprejemanja in odzivanja avtorice kot ženske. Zanjo je značilna t. i. »lirika ženske«, v kateri zasledimo hudomušno in bridko humornost, čustven in iracionalen obrat ljudske poezije, jezik razuma pa se preoblikuje v lirično iskanje svojih pomenskih odmevov. Pesniški slog je domiseln, igriv in inovativen. Oblike pesmi pogosto ne spadajo v okvir tradicionalnega.
Zbrala in uredila je zbirko (sedem knjig) Pesmi iz zapora ter zbirko Pesmi s »prostosti« slovenskega pisatelja Vitomila Zupana, ki jo je predstavila na 23. Knjižnem sejmu v Ljubljani.
Ob pesničinem 70. rojstnem dnevu bo pri Mladinski knjigi izšla nova zbirka poezije z naslovom Bi bila drevo.
