Lidija Dimkovska (1971) je makedonsko-slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka mlajše generacije, avtorica pesniških zbirk in romanov, prevedenih v številne jezike, ter prejemnica več evropskih literarnih nagrad.
Gimnazijo je končala v Skopju, šolanje pa je nadaljevala na tamkajšnji filološki fakulteti. Doktorirala je iz romunske poezije na fakulteti za književnosti univerze v Bukarešti z disertacijo Poetika Nichite Stanescuja. Na fakulteti za tuje jezike in književnosti na univerzi v Bukarešti je bila zaposlena kot lektorica za makedonski jezik, leta 2001 pa se je preselila v Ljubljano.
V sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU) je vodila literarna branja in pogovore s slovenskimi pisatelji v klubu Daktari v Ljubljani (2005–06), istočasno je bila kot štipendistka Ad future zunanja raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Kot docentka je predavala Svetovno književnost na Katedri za slovenski jezik in književnost Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici (2009–12).
Piše poezijo, prozo, eseje ter prevaja slovensko in romunsko književnost v makedonski jezik. Posebno zanimanje posveča raziskovanju in preučevanju priseljenske in manjšinske književnosti v Sloveniji. Izvirna literarna dela Lidije Dimkovske so bila do sedaj prevedena v albanščino, angleščino, bolgarščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, latvijščino, madžarščino, nemščino, poljščino, romunščino, slovaščino, slovenščino in srbščino.
Leta 2016 je pri Cankarjevi založbi izšla njena pesniška zbirka Črno na belem, štiri leta pred tem pa je izšla zbirka pH nevtralna za življenje in smrt.
