Aktualno: 12. 9. 2024 ob 18:00, Ljubljana - Konzorcij : Srečanje z Denisom Škofičem, letošnjim lavreatom Cankarjeve in Veronikine nagrade

Lojze Kovačič

Lojze Kovačič (1928−2004) velja za vodilnega mojstra pripovedne proze dvajsetega stoletja.

Lojze Kovačič se je rodil 9. novembra 1928 v švicarskem Baslu, leta 1938 pa se je z družino preselil v Slovenijo. Osnovno šolo, gimnazijo in pedagoško akademijo je obiskoval v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku, med katerim je bil obsojen na pol leta disciplinskega bataljona, je sodeloval pri Mladinski reviji, Besedi, Novem Svetu, Perspektivah in Sodobnosti.

Pri pisanju je črpal iz osebnega in družinskega življenja. S ciklom Ljubljanske razglednice, v katerem je upodobil stiske malega človeka v povojni Ljubljani, je sprožil ostre ideološke ugovore. Pozneje se je začel vračati k motivom družine in mladosti (Ključi mesta), ob spominu na očetovo smrt pa je napisal knjigo Deček in smrt.

V trilogiji Prišleki je natančno izrisal otroška in mladostna doživetja pred vojno, med njo in v prvih povojnih letih. Druga pomembna dela iz obdobja, ko je dosegel vrh z romansiranimi kosi avtobiografije, so še Pet fragmentov, Basel (Tretji fragment), Kristalni čas, Otroške stvari …

Napisal je tudi več besedil za otroške slikanice, med mladinske pisatelje pa se je uvrstil s knjigo Zgodbe iz mesta Rič-Rač. Druga dela, ki se uvrščajo pod mladinsko prozo, so še Fantek na oblaku; Dva zmerjavca, Potovanje za nosom, Možiček med dimniki, Najmočnejši fantek na svetu, Zgodba o levih in levičku, Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod.

Za svoje ustvarjanje je prejel kresnike za romane Kristalni čas in Otroške stvari, nominiran pa je bil še za knjigi Vzemljohod in Zrele reči (knjiga je izšla posthumno). Med drugim je prejel tudi Župančičevi nagradi mesta Ljubljane (1972, 1986), zlato Linhartovo plaketo za gledališko dejavnost (1973), Prešernovo nagrado (1973), nagrado morishigo za najboljšo radijsko igro na mednarodnem festivalu radijskih iger v Tokiu (1993) in Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo (1996).

Leta 1997 je bil sprejet v SAZU kot izredni član njenega razreda za umetnosti, leta 2003 pa je postal njen redni član.

Umrl je 1. maja 2004 v Ljubljani.

Knjige avtorja