Manca Košir (1948-2024) je bila novinarka, publicistka in javna intelektualka.
Leta 1969 je diplomirala iz matematike in fizike na Pedagoški akademiji v Ljubljani, šest let pozneje je diplomirala na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (za diplomo je prejela univerzitetno Prešernovo priznanje). Naziv doktorja filoloških ved je pridobila leta 1987 na Filozofski fakulteti v Zagrebu.
Uveljavila se je kot filmska igralka, nastopila je v več filmih. Kot novinarka je začela leta 1970 objavljati v Mladini in od leta 1973 nadaljevala kot profesionalna novinarka v Tedenski tribuni in Teleksu, pisala je tudi za številne najbolj ugledne časopise v takratni Jugoslaviji. Od ustanovitve leta 1982 do leta 2000 je bila članica uredništva Nove revije. Od leta 1980 do upokojitve leta 2005 je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede kot izredna profesorica za novinarsko sporočanje, vzgojo za medije in novinarsko etiko. Konec 90. let prejšnjega stoletja je skupaj z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, dejavna je bila pri Hospicu.
Je avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter 21 knjig. V okviru leposlovja so bila pisma njena najpogostejša zvrst.
Zbirke pisem: Ženska pisma, Moški: ženska. Pisma, soavtor D. Jovanovič, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja, Človeška ljubezen in Nagovori tišine.
Foto: Željko Stevanić
