Marjeta Zorec (1944) se je po upokojitvi začela ukvarjati z zbiranjem in zapisovanjem etnološkega (ljudskega) gradiva.
Študirala je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med študijem je začela delati v knjigarni Mladinske knjige Konzorcij, kjer je spoznavala knjižno produkcijo, založniške programe in svetovanje kupcem.
Njeno delo v knjigotrštvu, galerijski dejavnosti in založništvu ni bilo prezrto, saj je prejela Schwentnerjevo nagrado (1989) in Levstikovo plaketo.
Po upokojitvi se je začela ukvarjati z zbiranjem in zapisovanjem etnološkega (ljudskega) gradiva. V zbirki Zlata Slovenija sta ob 30. obletnici razglasitve samostojne Slovenije izšli njeni knjigi Slovenske šege in navade skozi leto in Najlepši slovenski pregovori in reki.
