Mirko Mahnič (1919-2018) je bil režiser, lektor in pisatelj.
Leta 1942 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V ljubljanski Drami je delal kot lektor, od leta 1950 do 1970 je predaval odrski jezik na AGRFT v Ljubljani, redno pa je režiral v vseh slovenskih gledališčih, najpogosteje v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Na gledaliških festivalih je prejel kar nekaj nagrad.
Izkušnje, vedenje in delo iz praktičnega dela v gledališču je povezal tudi s teoretičnim delom in kot sodelavec Dokumentov SGM objavljal razprave o razvoju slovenskega gledališča.
Pisal je za lutkovni in mladinski oder, prevajal je odrske tekste ter mnogo prispeval v različne gledališke liste (Ljubljana, Jesenice, Kranj). Je avtor radijske (Slovenski satir) in gledališke igre (Valentin Vodnik) ter raznih priredb. Režiral je vrsto kratkih in dokumentarnih filmov.
Več njegovih objavljenih knjig zajema spomine, druge pa zajemajo strokovno gledališko in jezikovno problematiko. Pri Mladinski knjigi je ob 100. obletnici njegovega rojstva izšla njegova zadnja knjiga Zapisi II. (1948-1958).
