Mojca Širok (1968) je novinarka, publicistka in pisateljica.
Mojca Širok (1968) je v prvi vrsti novinarka, že več kot dva desetletja hišni obraz slovenske javne radiotelevizije. A preden jo je potegnil pljusk adrenalina, ki ga po žilah požene televizijsko novinarstvo, je izkusila tudi delo na Radiu Študent (1991-1996), kjer je začela, in na reviji Mladina (1993-1998).
A dopisnica RTV Slovenija je našla protiutež svojemu poklicu, pobeg od novinarskega dela, v katerem štejejo le dejstva, forma pa je jasno določena – začela je s pisanjem romanov in prelila izmišljene zgodbe na resnično ozadje. Trilogija RIM–LJUBLJANA–BRUSELJ nam o avtorici in o tem, katera mesta so zaznamovala njeno življenje, njeno delo in njeno ustvarjanje, pove veliko.
Pri omembi zanjo pomembnih mest ne smemo izpustiti Vatikana, saj Mojca Širok ni le odlična poznavalka italijanskega podzemlja in njihovega političnega sistema, kar pokaže v knjigah Oblast brez obraza (2010) in Zadnji rimski cesar (2010), temveč razume tudi samo
drobovje Rimskokatoliške cerkve (Od Benedikta do Frančiška, 2014).
Že njen prvenec, kriminalni roman Pogodba, ji je leta 2018 prinesel knjižno nagrado modra ptica. Knjiga, ki je napisana v kratkih in jedrnatih, a sočnih stavkih, nas ponese v samo osrčje mafijskega dogajanja v Italiji. In čeprav smo po eni strani med branjem posrkani v državo, v kateri je mafija globoka vraščena v družbeno tkivo, lahko v ozadju možganov vlečemo tudi vzporednice s slovensko družbo in okoljem.
V svojem drugem romanu istega žanra z naslovom Evidenca (2021) pa se je avtorica vrnila k zgodbi, ki jo je žulila in ji ni dala miru, kot pri njej velja za vse neraziskane zgodbe. Beseda v knjigi teče o domnevnem pranju denarja sicilijanske mafije v posojilnicah slovenskih igralnic, zgodbi, ki jo je Mojca morala pustiti za sabo še kot novinarka Mladine, saj se je usmerila v poročanje o slovensko-italijanskih odnosih in o takrat še relativnemu
novincu na italijanskem političnem parketu Silviu Berlusconiju.
V Dobrih zgodbah preberite intervju z Mojco Širok: Pišem zgodbe, ki bi si jih želela brati.
Nagrade in priznanja
