V ponedeljek, 16. septembra, so uredniki dr. Andrej Blatnik, dr. Aljoša Harlamov in Lara Paukovič, avtorici in prevajalke v Knjigarni Konzorcij predstavili nove izide Cankarjeve založbe – pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved, novi roman iz zbirke Razmerja Padam na besede Jerce Cvetko in romana Mirakel Josefa Škvoreckega v prevodu Nives Vidrih, Empuzij Olge Tokarczuk v prevodu Jane Unuk in politično biografijo Tito – večni partizan Marie-Janine Calic v prevodu Majde Deutsch.
Novinarsko konferenco je otvorila poezija – urednik dr. Aljoša Harlamov je ob novi zbirki Nine Medved Rodna doba poudaril, da je to zbirka, ki nagovarja bralce in prinaša marsikaj novega, predvsem pa je dobra vstopna točka na polje poezije. V osrčju zbirke sta lepota in turbulentnost rodne dobe, polne protislovij želja, stigem, odločanja, ranljivosti in sprememb pa tudi družbenega, medicinskega, oglaševalskega in drugega mikronasilja nad ženskami. Nina Medved vidi svojo zbirko kot strukturo: CRodna doba je konglomerat iz katerega sem se prebijala ven. Zbirka ima štiri cikle, ki pa niso enakovredni. Vsak je zahteval drugačen način dela, zato so tako različnih dolžin kot tudi formalno različni. Otrok in mama uporabljata vsak svojo pesemsko obliko.«
Urednica Lara Paukovič je predstavila zbirko Razmerja. Najnovejši izid v tej žanrski zbirki je ljubezenski roman Padam na besede, kjer nastopa 40-letna Iris, ki je tako vpeta v stresno kariero napovedovalke na prireditvah, da se ne zmeni za tiktakanje svoje biološke ure. Ko jo zapusti dolgoletni partner, se ji življenje obrne na glavo. Jerca Cvetko je o svoji protagonisti povedala: »Z Iris je sem preživela ogromno časa. Nastajala je sočasno s prvim osnutkom, ko sem imel osnovano zgodbo, pa sem jo začela klesati do podrobnosti. Poslati sem jo morala čez vse situacije, vzpone in padce, in prek te poti spoznavala, kakšna je.«
Dr. Andrej Blatnik je Olgo Tokarczuk, eno najbolj slavnih in priljubljenih poljskih avtoric ter dobitnico Nobelove nagrade, predstavil z besedami, da je v življenje vseh, ki jo poznajo kot avtorico, prinesla nekaj dobrega. »Knjiga Empuzij prevzema vlogo alpske grozljivke in na zanimiv način prikaže zrcalno sliko moške dominacije. Gre za knjigo, ki je lahko napeto žanrsko branje.« Prevajalka Jana Unuk je opazila, da je knjiga literarno zelo zapletena. »Opazimo lahko številno drobnih motivov in inovativnih rešitev. Srhljivost v romanu se kaže na tri načine – kot govorica o vsakoletnem grozljivem umoru moškega na vrhuncu moči, skozi pokrajino, za katero glavni junak čuti, da ga opazuje, in skozi hrano – na krožnikih se pojavljajo zelo nenavadne stvari.« Dogajanje je postavljeno v zdravilišče Görbersdorf, kamor študent Mieczysław Wojnicz, ki boleha za tuberkulozo, pride v upanju, da bodo inovativne metode in kristalno čist zrak zaustavili razvoj njegove bolezni.
Politična kriminalka Mirakel, v kateri Josef Škvorecký ironično razgalja nepristni domoljubni mit češkega naroda, je že ob izidu leta 1972 postala ena najbolj branih in kontroverznih knjig na Češkem. Po besedah dr. Andreja Blatnika je avtor v Sloveniji dobro znan, njegov roman pa združuje različne žanrske prvine. Če na začetku vključuje prvine ljubezenskega romana, se s časoma vedno bolj odslikujejo prvine o času socializma, iskanja sovražnikov in zarot. Prevajalka Nives Vidrih je že sredi 80-ih let prejšnjega stoletja z avtorjem po pošti naredila intervju. Živel je v Torontu in izdajal knjige, ki niso mogle iziti na Češkem. »Roman Mirakelj, pravzaprav vsi njegovi romani, so do določene mere avtobiografski. Mirakelj se nanaša na resničen dogodek. Patru se je v neki cerkvi premaknil križ, ki ga avtor v romanu zamenja za kipec in nato čez celoten roman preigrava, kaj se je pravzaprav zares zgodilo. Policija ta čudež izkoristi za diskreditacijo cerkve in uniči patra. Druga pripovedna linija govori o ljubezenski zgodbi z dijakinjo, tretja linija pa so politični dogodki okrog leta 1963.«
Odličen roman je marsikaj: kriminalna melodrama, stilizirana biografija, napol fiktivna bilanca dvajsetletne komunistične zgodovine Češkoslovaške, satira na radikalizme ter zabavna mešanica raznovrstnih anekdot in zgodbic.
Nazadnje sta dr. Aljoša Harlamov in prevajalka Majda Deutsch predstavila še politični roman Tito – večni partizan. Avtorica Marie-Janine Calic je ena največjih strokovnjakinj za zgodovino Jugovzhodne Evrope in redna profesorica zgodovine Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu. Odziv bralcev in strokovne javnosti na knjigo je bil zelo pozitiven. »Prinaša neko novo perspektivo v življenje človeka, ki je zaznamoval obdobje po 2. svetovni vojni. Omenja tudi Titovo vlogo v mednarodni politiki in njegove dejavnosti, ko je kot mirovnik posegal na Bližnji vzhod. Prinaša pogled na Tita iz zunanjega vidika. Dobimo intimen, a hkrati političen vpogled v njegovo delovanje,« je uvodom dejal urednik, prevajalka Majda Deutsch pa je dodala, da je to fantastična knjiga: »Prevajala sem jo dobri dve leti. Ko sem jo dobila v roke, sem vedela, da jo moram prevesti in pokazati Slovencem.«
Za konec je dr. Andrej Blatnik izrekel dobrodošlico novemu uredniku Cankarjeve založbe Saši Puljareviću, ki se že veseli urednikovanja in sodelovanja z domačimi in tujimi avtorji.
