Urednika Nina Žitko Pucer in Andrej Blatnik sta v Konzorciju gostila avtorje najnovejših knjižnih izdaj, ki so v teh dneh prišle v knjigarne. Rdeča nit predstavitve so bili – kot je napovedala Nina – knjižne uspešnice in njihovi avtorji. Eden takih je nedvomno Feri Lainšček, avtor številnih romanov in pesniških zbirk, med drugim tudi kultne Ne bodi kot drugi, ki je bila do sedaj prodana že v več kot 15.000 izvodih. Feri je povedal, da je prejšnja pesniška zbirka pri Cankarjevi založbi izšla leta 2016, tako da so se pesmi iz nove zbirke Verjeti, verjeti dolgo nabirale. »Jaz ne pišem pesniških knjig,« je dejal. »Moje pesmi, če hočejo priti v knjigo, se morajo zelo potruditi, morajo imeti svoje življenje, živijo na družbenih omrežjih, celo na Tiktoku, tudi s pomočjo glasbe …«
Urednica je dodala, da Verjeti, verjeti krasijo podobe slikarke Zore Stančič, pod likovno podobo knjige pa se je podpisala Suzana Duhovnik, vodja likovno-tehničnega uredništva Mladinske knjige.
Potem je predstavitev novosti od prakse zavila k teoriji, kakor se je izrazil urednik Andrej Blatnik, oziroma k avtorju knjige Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja, od Panike do Skalpela izpod peresa Sama Ruglja. Izšla je v zbirki Bralna znamenja, ki že 30 let osvešča boljše razumevanje knjige v Sloveniji. Urednik je avtorju kot iztočnico za predstavitev citiral mednarodno definicijo uspešnice, ki se glasi takole: uspešnica je knjiga, ki jo v petih letih po izidu prebere vsaj en odstotek prebivalcev dežele, v kateri je izšla. Knjigo je avtor koncipiral v treh delih: v Tezi lahko preberemo njegov izvirni prispevek k misli na področju tega, kako napisati knjižne uspešnico, in 13 pravil za pisanje uspešnic, v drugem delu, naslovljenem Antiteza, naniza portrete 40 slovenskih avtorjev in 60 njihovih del, v Sintezi, ki povezuje prvi in drugi del, pa splošne ugotovitve o tem, kaj druži slovenske uspešnice.
Tretji avtor, Blaž Zabel, je želel s svojo knjigo Pisanje v humanistiki, ki je prav tako izšla v zbirki Bralna znamenja, dati študentom humanističnih ved praktičen vademecum za pisanje znanstvenih prispevkov. Vsebina je predstavljena prek zgodbe o doktorski študentki Maji, ki piše svoj prvi znanstveni članek, in ponazorjena s primeri iz odmevnih znanstvenih besedil. Ker pa se pisanja ne moremo naučiti brez prakse, vsakemu poglavju sledi nekaj vaj.
Akademsko razpoloženje se je za nekaj hipov prekinilo, ko sta se v središču pozornosti znašli Moja zelena kuhinja Slavke Ilich, dolgoletne sodelavke priljubljene Nedelove priloge Odprta kuhinja. Njena nova knjiga prinaša skoraj 150 receptov za jedi, katerih sestavine je avtorica pridelala sama ali jih je nabrala v naravnem okolju. Prevladujejo rastlinska živila, praznih rok pa ne boste ostali niti ljubitelji mesnih in ribjih jedi ter sladic. Pod likovno podobo knjige, ki se poteguje za laskavi naslov najlepše oblikovanega priročnika slovenskega knjižnega sejma, se je podpisala Suzana Duhovnik.
Zadnja knjiga predstavitve, Stati inu obstati Kozme Ahačiča, se v svoji prvotni obliki, luksuzni bibliofilski izdaji, ki je luč sveta ugledala leta 2021, ne more kvalificirati kot uspešnica, saj je izšla le v 300 izvodih, se pa lahko pohvali s tem, da je bila razprodana še pred uradnim dnem izida. Tako luksuzno izdajo kot novo, ki je cenovno dostopnejša, je oblikoval Marko Prah. Avtor je takole opisal svoje navdušenje ob izidu Stati inu obstati v priročnejši obliki: »Zame je ta knjiga, zlasti nova izdaja, ki je dostopna tudi sleherniku, ena najpomembnejši, kar sem jih naredil. Zakaj? Ker lahko zdaj z drugimi delim lepoto in neverjetno število zanimivosti, ki so vcepljene v sam začetek slovenskega jezika.« Stati inu obstati opisuje prvih 50 slovenskih knjig, čas 16. stoletja, v katerem so nastajali prvi tiski v slovenskem jeziku. Posebnost knjige je, da ni razdeljena na podlagi avtorjev, ampak dejansko spremljamo življenje knjig, kako so izhajale, kakšne so bile okoliščine njihovega nastanka.
