Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, sta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba pripravili dogodek Pesniki berejo pesnike. Pesmi Ivana Minattija in Srečka Kosovela ter svoje pesmi so brali Aleš Berger, Lidija Dimkovska, Vinko Möderndorfer, Lojzka Špacapan in Uroš Zupan, dogodek pa je povezoval urednik Andrej Ilc.
Večer poezije na svetovni dan poezije je začel urednik Andrej Ilc, ki je predstavil nastopajoče in o njih povedal tudi kakšno podrobnost, ki so jo poslušalci slišali prvič, nato pa besedo hitro predal gostom.
Prva je pesmi brala Lojzka Špacapan, pesnica, pisateljica in žena pesnika Ivana Minattija – in tudi vrtnarka, kot je povedal Andrej Ilc. Med drugim nam je prebrala svojo pesem Ko vrt zaspi in dve Ivanovi pesmi. Pred dogodkom pa nam je povedala: »Leta minevajo, Minattija že 12 let ni več, tako da počasi, počasi ostaja samo poezija. Ampak poezija – vse kaže, da se je med Slovenci tako ulegla, tako udomačila, da je, kot da je zmeraj bolj živa. Tega bi bil zelo vesel.«
Aleš Berger, pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, je uvodoma povedal nekaj besed o Kosovelu in Minattiju, rekoč: »Kot najstarejši tukaj si bom privoščil digresijo o avtorjih, zaradi katerih smo danes tukaj.« S Kosovelom ga povezuje dolga zgodovina, saj je že kot osemnajstletnik napisal maturitetno nalogo Dva obraza Kosovela, kot urednik na Mladinski knjigi in soavtor pa se je podpisal pod antologijsko zbirko Kosovelovih pesmi Ikarjev sen. Minattija je spoznal že kot deček med prebiranjem zbirke Sinji galeb, katere urednik je bil Minatti skoraj do konca svoje poklicne poti, pozneje pa si je na uredništvu dolga leta z njim delil pisarno.
Naslednja je bila na vrsti Lidija Dimkovska, makedonsko-slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, naša Szymborska, kot jo je označil Andrej Ilc. Lidijina zadnja pesniška zbirka Mejno stanje je izšla lansko leto pri Mladinski knjigi, letos pa se veselimo njenega romana Enotna matična številka, za katerega je pred nekaj dnevi prejela najprestižnejšo makedonsko literarno nagrado za najboljši roman leta, ki jo podeljuje Fundacija Slavka Janevskega. Pesem Človek ali človeštvo? iz svoje zbirke Mejno stanje je prebrala na željo Andreja Ilca.
Vinko Möderndorfer, pesnik, pisatelj, dramatik in po besedah Andreja Ilca eden od stotih rednih kupcev zbirke Nova lirika, nam je bral iz svoje zadnje zbirke Čuvaj sna, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Kot nam je povedal, je Ivana Minattija pogosto spremljal na sprehodih s Prul do Špice. Odločil se je, da z nami deli Minattijevo partizansko pesem Pismo materi iz groba.
Pošalil se je, da Kosovela osebno ni poznal, a je njegova poezija vplivala na njegovo delo: »Ko so izšli Integrali, se mi je zdelo, kot da mi je nekdo odprl vrata v neke popolnoma drugačne in neznane svetove.«
Uroš Zupan, pesnik, prevajalec, esejist, ljubitelj glasbe, je obudil spomin na skupinsko branje poezije na srečanju PEN-a na Bledu pred dvajsetimi leti, ko je Ivana Minattija prvič slišal prebrati pesem Nekoga moraš imeti rad. »Bil sem ganjen, kot da bi k meni prišel neki izgubljeni čas.« Dobro pa se spomni tudi predavanj na Filozofski fakulteti, kjer je v predavalnici 404 o Kosovelu predaval »kosovelovski fanatik« profesor Janez Vrečko. Zupan je sicer pozneje v eseju Pesnik kot mit v knjigi Znamenja v kroženju predstavil drugačen pogled na Kosovela in njegovo poezijo. Odločil se je, da bo prebral dve svoji novejši pesmi, ki nista tako otožni, ampak imata optimističen zaključek, ena izmed njih je bila Poezija je neosebna.
Na koncu se je Lojzka Špacapan zahvalila Mladinski knjigi, da ohranja spomin na njenega moža, Ivana Minattija, urednik Andrej Ilc pa je za zaključek pesnike pozval, naj vsak prebere še eno pesem po svojem izboru. Občinstvo je uživalo v obujanju spominov na pesnika in seveda v poslušanju poezije. Poezija je čudovita v samoti, ampak prav posebno lepoto in življenje dobi, ko jo beremo na glas.
Ob tej priložnosti je nastal tudi posnetek, na katerem Aleš Berger, Lidija Dimkovska, Vinko Möderndorfer in Erica J. Debeljak berejo pesmi Ivana Minattija, na tem posnetku, pa je njegova žena Lojzka Špacapan spregovorila o svojem možu in njegovi poeziji.
