V petek, 8. 3., je na Vodnikovi domačiji potekala predstavitev knjige scenaristke in režiserke Helene Koder Krošnja z neznanimi sadeži. Z avtorico sta se pogovarja urednik knjige Andrej Ilc in jezikoslovec Primož Vitez.
Heleno Koder poznamo kot scenaristko in režiserko številnih dokumentarcev na Televiziji Slovenija, dobitnico Štigličeve nagrade za življenjsko delo in v zadnjem desetletju kot pisko esejev. Zdaj, pri 87 letih, jo imamo priložnost spoznati še kot pisateljico. Premišljuje in piše izjemno senzibilno in natančno izoblikuje misli, da bi sebi utrla pot v globino doživljanja in razumevanja umetnosti in življenja.
Avtorica je v pogovoru povedala: "Nisem čutila te potrebe in želje po izpovedovanju ali spominjaju. Pri sebi tega ne maram. Potem pa sem počasi začela odkrivati to fino koncentracijo, ki je potrebna za pisanje. To ni eskapizem, pisanje ti omogoči, da premisliš stvari. /.../ Če hočeš pisat zares, te mora ta tematika rako zagrabiti, da vse ostalo zavržeš, tudi svoje paralelno čustvovanje, in se potopiš notri. Začel me je zanimati ta proces pisanja in zato vmes pišem o pisanju. /.../ Pišem o stvareh o katerih se mi zdi, da lahko nekaj povem. Umetnost mi veliko pomeni."
Enajst esejev iz knjige je bilo napisanih in revijalno objavljenih v zadnjih desetih letih, zdaj ko so zbrani na enem mestu, pa so s svojimi spoznanji in naključnimi ujemanji prerasli v navdihujoče pričevanje o tem, da je življenje, vsem končnostim navkljub, lahko neskončno zanimivo in polno smisla.
"Zanima me, zakaj me pesem, slika, vrže. Ena stvar te zagrabi in ne veš, zakaj. O tem poskušam nekaj povedati. Človek dojema umetnost iz intimne izkušnje."
Helena je prebrala tudi nekaj odlomkov iz knjige in navdušila občinstvo.
