V torek, 10. 12. smo v Knjigarni Konzorcij predstavili nekaj novosti, ki sta jih uredila urednika Darja Marinšek in Andrej Ilc. Pogovarjali smo se o romanu Zvezdna vrata Ingvild H. Rishøi v prevodu Petre Piber, družinskem romanu Mladi Mungo Douglasa Stuarta v prevodu Jerce Kos, romanu, ki so ga navdihnili resnični zgodovinski dogodki, Tančina življenja Jaapa Robbena v prevodu Stane Anželj, psihološkem romanu Kako ljubiti hčerko Hile Blum v prevodu Kristine Jurkovič, avtobiografski Københavnski trilogiji Tove Ditlevsen v prevodu Ane Ugrinović in Zamaleku, romanu o kismetu, Dejana Tiaga - Stankovića v prevodu Branka Gradišnika.
Uredniku Andreju Ilcu so se v pogovoru pridružile prevajalke Jerca Kos, Stana Anželj, Kristina Jurkovič in Ana Ugrinović.
Zvezdna vrata je božična zgodba za naš čas, ki spodbuja k razmišljanju o revščini, upanju in sanjah. Topla in čustvena pripoved o očetu, ki se trudi po svojih najboljših močeh, vendar ne dovolj, starejši sestri, ki poskuša stopiti v njegove čevlje, in mlajši, ki nikoli ne preneha upati, je v Skandinaviji takoj po izidu postala moderna klasika za mlade in stare. Zgodbo je Oprah Winfrey uvrstila na seznam Oprah’s Best Books of 2024, nad njo pa se na Instagramu navdušuje tudi pevka Dua Lipa. Po njej bodo posneli film, ki bo v kinodvoranah predvidoma konec prihodnjega leta.
Po prvencu Shuggie Bain, ki je leta 2020 osvojil Bookerjevo nagrado, britansko književno nagrado za najboljši prvenec ter britansko nagrado za knjigo leta, se Douglas Stuart vrača z vrhunsko družinsko dramo o ljubezni v svetu, prežetem s predsodki in nasiljem Mladi Mungo. Stuartovo pisanje si je med tujimi kritiki prislužilo laskave primerjave s klasikom Charlesom Dickensom, po knjigi pa BBC pripravlja televizijsko priredbo.
Nizozemski pisatelj Jaap Robben v romanu Tančina življenja razkriva dolgo zamolčano čustveno travmo, ki so jo zaradi rigidne nizozemske družbe, cerkvenih pravil in strogih družbenih norm več desetletij doživljale številne ženske. Pripoved, ki so jo navdihnili resnični dogodki iz druge polovice dvajsetega stoletja, raziskuje usodo mamic mrtvorojenih nezakonskih otrok. Povsem nemočne in pogosto brez vsakršne družinske opore so bila ta dekleta in ženske na milost in nemilost prepuščene lokalni cerkveni skupnosti ter prisiljene vse življenje živeti s skrito bridkostjo.
Avtorica Hila Blum je za napeto psihološko dramo o napakah, ki jih zagrešimo v imenu ljubezni, prejela prestižno Sapirjevo nagrado, knjiga pa je postala mednarodna uspešnica. Roman Kako ljubiti hčerko govori o zapletenem odnosu med materjo in hčerko in se sprašuje, kako se je lahko sprva tako tesen odnos tako skrhal.
Tove Ditlevsen je, odkar je vedela zase, hotela samo pisati. Pisanje je bilo zanjo edina možna rešitev, le tako je lahko ubežala surovi resničnosti, le z besedami je lahko prekrila rane svojega otroštva. Kajti Tove si je od življenja želela več, kot ji je bila družba pripravljena dovoliti. Več od neljubeče mame in revne delavske četrti, kjer se je rodila. Več od otroštva, ki se je končalo pri štirinajstih. Več od mladosti, zaznamovane z iskanjem dela, selitvijo od doma, prvimi neprijetnimi spolnimi izkušnjami in nacističnim fanatizmom tedanjega časa. Pa tudi več od odvisnosti, v katero je zakorakala že s prvo poroko in ki je nazadnje zapečatila njeno usodo.
V Københavnski trilogiji spregovori o svojem življenju, zakonih, materinstvu in splavih, pisateljski karieri, pa tudi o odvisnosti od pisanja, ljubezni in drog. Njena izkušnja ženske, ki si v 20. stoletju prizadeva postati pisateljica, se obenem bere kot roman in kot manifest ženske identitete sodobnega feminizma.
»Če se je o Aleksandriji najlepše razpisal Lawrence Durrell, potem je v Zamaleku na podoben način skozi vznemirljive usode svojih junakov in nenavadne trenutke njihovih življenj Kairo ovekovečil Dejan Tiago - Stanković,« je o romanu Zamalek dejal Goran Marković, avtor uspešnice Beograjski trio.
Zamalek, v podnaslovu roman o kismetu in posthumnem življenju, je vešče napisana zgodba srbsko portugalskega pisatelja Dejana Tiaga-Stankovića, ki se odvija sredi Kaira, v elitni četrti Zamalek.
V romanu ne spoznavamo samo prepletenih usod Kairčanov najrazličnejših stanov, verskih in drugih običajev, temveč postaja na trenutke glavni junak kar mesto samo.
Izid knjig Zamalek in Københavnska trilogija sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
