V sredo, 12. junija 2024, se je v Konzorciju zbrala pisana druščina nastopajočih, gostov in predstavnikov medijev, ko je urednica Nela Malečkar v družbi avtorice in avtorjev predstavila dva romana in eno pesniško zbirko.
Tandem Slavko Pregl – Leon Pogelšek je znova združil moči in rezultat je Pokvarjeno zlato, neverjetna, a resnična zgodba iz časa hladne vojne v Jugoslaviji. Vsebinsko bi bila lahko nekakšen spin-off filma Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, saj govori o fantastično sposobnih prevarantih, ki so bajno zaslužili s prodajo ponarejenih »zlatih« dragocenosti, izdelanih iz legure Titovega atomskega reaktorja v Vinči. Gre za roman, poln balkanskega ludizma, objestnosti in hedonizma – zadnje je predvsem zasluga Leona Pogelška. Avtorja sta se strinjala predvsem v eni stvari: da je konec knjige fenomenalen in neverjeten.
Od ludistične prozesmo prešli k pesniški zbirki Ciprese Petre Koršič. Avtorica je povedala, da je bil povod za nastanek dela pretres, ki ga je doživela, ko je v začetku leta 2022 želela odpovedati v Ukrajino, da bi spoznala kraje, o katerih ji je pripovedovala prijateljica, nato pa je potovanje v zadnjem trenutku odpovedala zaradi sinove bolezni – in čez dober mesec, ko se je začela vojna v Ukrajini, ugotovila, da jih nikoli ne bo videla. Takrat so začele nastajati Ciprese, kot simbol miru, počasne rasti, vzpenjanju kvišku. Ali kot je v spremni besedi zapisal pesnik Milan Dekleva: »Ciprese so dragocen botanični vrt, ki s svojo poetično lepoto nagovarja človekovo pozornost, sočutje in skrb za rast: rast življenja. Petra Koršič je napisala zbirko pesmi, ki se ogiba površni hrupnosti bivanja: ko občudujemo Ciprese, se zavemo, da resničnost ni »učinek« opazovalca, ampak je opazovalec »učinek« resničnosti.«
Od poezije smo se premaknili nazaj k prozi, natančneje k romanu Ida in Hostnikova banda filozofa in sociologa Silva Grmovška. Njegov prvenec govori o času po drugi svetovni vojni, kaotičnem in polnem nasilja: po eni strani vojna še traja, zmagovalci se maščujejo poražencem, hkrati pa je povsod čutiti evforijo in vrvež grajenja novega sveta. Dogajanje dvodelnega romana je postavljeno v Šaleško dolino in njeno okolico. V prvem delu romana spremljamo naslovno junakinjo Ido, v drugem pa osrednjo trojico Hostnikove bande, skupino partizanskih dezerterjev, ki se borijo proti novi boljševiški oblasti. Kot je pojasnil avtor, sta na Šaleškem obstajali dve gverilski skupini, bili so neke vrste »desperadosi«, vendar so bili med partizane pomešani tudi domobranci, ustaši, četniki in niso se samo upirali boljševiški oblasti, ampak so ustrahovali tudi kmete.
