Suzana Tratnik (1963, Murska Sobota) je pisateljica, prevajalka in publicistka.
Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Institutum Studiorum Humanitatis. Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka. Je soustanoviteljica Lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 ter sodelavka Festivala LGBT filma in Festivala Lezbična četrt pri Škucu. Objavila je osem kratkroproznih zbirk: Pod ničlo (1997), Na svojem dvorišču (2003), Vzporednice (2005), Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008), Dva svetova (2010), Rezervat (2012), Noben glas (2016) in Škarjew (2023); šest romanov: Ime mi je Damjan (2001), Tretji svet (2007), Tombola ali življenje! (2017), Norhavs na vrhu hriba (2019), Pontonski most (2020) in Ava (2021), otroško slikanico Zafuškana Ganca (2010), napisala pa je še monodramo Ime mi je Damjan (2002), radijsko igro Lep dan še naprej (2011), souredila je L: zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem: 1984-1995 (1995), objavila študijo Lezbična zgodba: literarna konstrukcija seksualnosti (2004) ter memoare Lezbični aktivizem po korakih (2013). Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov, sama pa je prevedla več knjig britanske in ameriške proze in strokovne literature.
V prozi Suzane Tratnik se prepletata dve osrednji temi: usode obrobnih eksistenc v sodobni urbani družbi in pogled na otroštvo v jugoslovanskih socialističnih 60-ih in 70-ih letih.
Nagrade:
nagrada Prešernovega sklada za literaturo (2007),
nagrada Novo mesto short za kratko prozo (2017),
nagrada desetnica za najboljši mladinski roman (2018),
Levstikova nagrado za izvirno leposlovje za otroke in mladino (2023).
Foto: Katarina Kolenc
