Darja Marinšek je urednica prevodnega leposlovja za odrasle..
Z literaturo se ukvarja že vse življenje, poklicno pa je začela kot literarna prevajalka. Na uredniško pot je stopila pri založbi Učila, nadaljevala pa pri Mladinski knjigi. Čeprav je tu že desetletje najmlajša članica leposlovnega uredništva, so ji po letu urejanja mladinske književnosti zaupali skrb za knjige za odrasle. Doktorirala je iz ameriške književnosti, a v svoj program prevodnega leposlovja vključuje literarne poslastice z vsega sveta, za katerimi vohlja na mednarodnih knjižnih sejmih, festivalih in založniških izobraževanjih.
Zanimajo jo angažirane knjige, ki s stilistično izbrušenimi pristopi (npr. zbirki literarnega leposlovja Roman in (S)kratka) bralcem odpirajo drugačne poglede na večna človeška vprašanja in novodobno družbeno problematiko ter jih približajo čim širšemu občinstvu (npr. zbirka dostopnejšega leposlovja Kapučino); včasih se to raztegne prek okvirov leposlovja (npr. esejistična zbirka Ergo). Tu in tam prebere tudi kakšno povest o zmajih (za zbirko fantazijske književnosti Srednji svet).
Zgodbe ima rada v vseh oblikah – knjižni, filmski, gledališki, pripovedni (ne nujno v tem vrstnem redu). Odkar je mama, si jih tudi kar naprej izmišljuje, ena med njimi je letos izšla kot slikanica.
Občasno še vedno prevaja (nazadnje za pesniško zbirko Nezbrani komadi), vendar v dialog s tekstom raje vstopa v vlogi urednice, kjer se lahko uči od modrejših prevajalk in prevajalcev. V prostem času predvsem bere rokopise, ker v službi za to ni časa.
''V prostem času predvsem berem rokopise, ker v službi za to ni časa.''
Darja Marinšek
