Aleksandra Kozarov je urednica stvarne literature v uredništvu priročnikov.
Po izobrazbi je slovenistka, v knjižnem založništvu pa deluje že od leta 1999. Tematsko na založbi pokriva predvsem področji turizma in narave, občasno pa tudi druge žanre. Ureja vse od od kolesarskih do izletniških turističnih priročnikov in planinskih vodnikov, vrtnarske knjige, knjige o naravi, duhovno literaturo, občasno darilne knjige …
Večina knjig, ki jih ureja, je izvirnih, kar pomeni, da večji del svojega uredniškega časa namenja nastajanju novih vsebin s slovenskimi avtorji. Tovrstno delo zanjo predstavlja svojevrsten izziv, ker gre za oseben stik z avtorjem, pogosto komunikacijo, usklajevanje in izmenjavo mnenj in kreativni proces, ki je navdihujoč. Hkrati pa priznava, da je to tudi bolj stresno, saj si tako odvisen od številnih subjektivnih okoliščin – zamujanja, kakovosti rokopisa, oblikovanja, pridobivanja slikovnega gradiva in avtorskih pravic ... ''Včasih se v tem poslu počutim kot na slalomski tekmi,'' ob tem dodaja.
Pri izbiri naslovov si vedno prizadeva poiskati avtorje strokovnjake in vešče pisce. Privlačijo jo vsebine, ki so praktične, a tudi razmišljujoče, predvsem pa sveže, s kritičnim pogledom na aktualne in manj znane teme, ki so bralcu lahko v navdih.
Pri uredniškem delu so zanjo ključne kakovostna vsebina, natančnost, jezikovna izbrušenost, interaktivnost (če to terja vsebina), estetska dovršenost in dobra fotografija.
Med knjigami, ki jih je doslej uredila, so ji po vsebini nadvse drage knjige nemške avtorice Elli H. Radinger, ki zna v naravi vselej videti to, kar bi se ljudje od nje lahko naučili. Njena prva knjiga Modrost volkov je s skoraj deset tisoč prodanimi izvodi presegla vsa pričakovanja.
Neverjeten je bil tudi odziv bralcev na knjige Aljoše Bagole (Kako izgoreti in Srečo, prosim), urednici pa je blizu tudi Fižolozofija Irene Štaudohar, ki jo označuje za ''žanrsko nedoločljiv hibrid, ki združuje tako naravo kot umetnost in metafiziko ter osebno avtorsko izkušnjo''. Ne more niti mimo priročnikov ekološke vrtnarke Jerneje Jošar in mimo turističnih priročnikov geografa in glasbenika Igorja Drnovška, ki jo vselej osupne z njegovo filozofijo preprostosti.
